Alp Sevimlisoy Yatırım

Geoanalitik o koncu vojne: strmoglavljenje Putina in propad Rusije

Putin je obupan, vojska demoralizirana, bojni načrti pa so se močno spremenili. Za vojno v Ukrajini se porabi veliko več denarja, kot je bilo prvotno načrtovano. Zima je pred vrati.

Ukrajinska vojska medtem napreduje in beleži zmage. Problematičen razvoj dogodkov za ruskega predsednika. V javnosti se vse bolj pojavlja vprašanje, ali Vladimir Putin izgublja vojno in kaj bo, če se bo to zgodilo.

“V tem primeru ne vidim prihodnosti za Putina. Kako se po tem vrneš k svojim ljudem? Kako se po tem, ko hrano in energijo spremeniš v orožje, vrneš na svetovni oder?” je za DailyMail povedal Alp Sevimlisoy.

“To bi pomenilo strmoglavljenje Putina, propad Rusije in začetek novega konflikta med Natom in Kitajsko glede delitve plena,” je povedal Alp Sevimlisoy.

Navaja, da se mora Zahod začeti pripravljati tudi na to možnost, da se ne bi zgodilo, da bi se odprlo vrata Pekingu, ki želi v tem primeru prodreti v Sibirijo, Srednjo Azijo, Afriko in Južno Ameriko.

Kitajska je v teh regijah že prisotna. Poskušala bo dodatno okrepiti svojo moč, takoj ko bo ruski vpliv začel izginjati, pravi Sevimlisoy.

“Kitajska je globalno povezana velesila in proti njej se moramo učinkovito boriti. Soočiti se bomo morali z njimi,” je dejal.

Putinove napačne ocene
Februarja, ko je Putin začel svojo invazijo na Ukrajino, je bil takšen scenarij težko predstavljiv. Zahod je močno podpiral Ukrajino, vendar so mnogi menili, da njihova zmaga ni mogoča. Močna ruska vojska, za katero so takrat ocenjevali, da je druga za ZDA, jih je številčno premagala. Premagala in obkolila s treh strani. Pričakovati je bilo, da bo Kijev prej ali slej zagotovo padel.

Potem pa je Putin presenetil svet z več napačnimi ocenami. Vojska je začela izgubljati moralo, pobuda pa je počasi prešla v roke Ukrajincev. Bliskovit napredek proti Kijevu, na katerega je računal Putin, se je upočasnil, nato popolnoma ustavil in nazadnje dosegel vrhunec v nekakšni “gesti dobre volje”. V popolnem umiku Rusov, ki so se raje osredotočili na ‘osvoboditev’ Donbasa.

Kljub temu, da so obsežni predeli ukrajinskega vzhodnega industrijskega središča neskončno bolj primerni za rusko taktiko, so težave ostale.

Napredovanje se je ponovno upočasnilo in nato večinoma ustavilo. Ukrajina je nato zadala več pomembnih udarcev. Napad na Herson na jugu je izčrpal ruske čete. Ukrajinske sile so nato prebile ruske črte vzhodno od Harkova. Z napredkom so Ukrajinci pospešili popoln poraz in velik del okupirane države vrnile pod nadzor Kijeva. To je bil za Rusijo velik šok.

Ukrajinski zagon
“Ukrajinci imajo zagon. Zmagujejo. Toda ta konflikt se ne bo končal tako, da bosta obe strani odšli in rekli ‘to je to’, temveč bo odmeval po vsej Rusiji in regiji. To bi pomenilo, da ruska moč izginja ne le v Južni Ameriki in Afriki, kamor je prej pošiljala plačance, dajala posojila in gradila infrastrukturo. Ampak tudi v nekdanjih sovjetskih satelitskih državah, kot so Kazahstan, Gruzija in Armenija,” je prepričan Sevimlisoy.

Poleg tega bi lahko Rusija sama podlegla notranjim konfliktom, ki jih povzročajo uporniške regije, ki se želijo odcepiti od nadzora Moskve. Obstaja tudigrožnja veljakov iz Kremlja, ki se med seboj spopadajo v boju za Putinov prestol.

Sevimlisoy je prepričan, da Putin skoraj ne more preživeti poraza v Ukrajini.

“V tem primeru ne vidim prihodnosti za Putina. Kako se po tem vrneš k svojim ljudem? Kako se po tem, ko hrano in energijo spremeniš v orožje, vrneš na svetovni oder?”

Mnogi se sprašujejo kaj se bo zgodilo, če Putin izgubi vojno
Ni edini, ki tako misli. Z njim se strinjajo številni svetovni analitiki, ki vse bolj odkrito zastavljajo vprašanje, kaj se bo zgodilo, če Putin izgubi vojno.

Menijo, da bo v tem primeru Rusija doživela številne neprijetne notranje pretrese. Različni rodovi vojske se bodo obrnili drug proti drugemu, regije se bodo poskušale ločiti od države. Nekdanje satelitske države Rusije bodo podporo iskale drugje.

“Mislim, da bo do zloma prišlo zaradi notranjih konfliktov v obveščevalnih službah in vojski, sile znotraj Rusije pa bodo to izkoristile kot priložnost , da rečejo: “Lahko se bolje upravljamo in imamo dovolj mednarodne podpore, da si prizadevamo za neodvisnost.”

“To je vsekakor treba podpreti,” je prepričan Sevimlisoy.

Ni zagotovil
Past je v prepričanju, da ni nobenega zagotovila, da bo kdorkoli, ki bi lahko zamenjal Putina, manj ekstremen. Mnogi so prepričani, da je najverjetnejši naslednik vodja zunanje obveščevalne službe Sergej Nariškin. Znan je celo kot večji nasprotnik Zahoda kot sam Vladimir Putin.

NATO mora biti pripravljen tekmovati na vseh prizoriščih, sicer tvega, da jih bo izgubil zaradi vpliva Pekinga.

Analitiki pravijo, da že obstajajo znaki, da se začenja odpor.

Kazahstan, znani zaveznik Moskve, je proti Kremlju vse bolj izzivalen in držev.. Sprejel je več kot 100.000 mož, ki so pobegnili pred Putinovo mobilizacijo. Poleg tega vztraja, da je treba spoštovati ozemeljsko celovitost, čeprav neposredno ne omenja Ukrajine.

Azerbajdžan in Armenija, tudi zaveznika Moskve, se počasi upirata vplivu Moskve. Zaskrbljenost začenjajo izražati tudi druge države, ki so doslej tiho podpirale Rusijo.

Kitajski zunanji minister Wang Yi je pred dnevi v govoru v ZN pozval Moskvo, naj ne dovoli, da bi se ukrajinska vojna razširila in naj zaščiti legitimne pravice in interese držav v razvoju.

Premier Indije Narendra Modi je, potem ko je bil sprva zelo previden glede konflikta v Ukrajini, izrekel še drznejši očitek in Kremlju dejal: “Danes ni doba vojne in o tem sem vam povedal.”

Oglasil se je tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, ki je opozoril, da je s Putinom govoril na nedavnem vrhu v Uzbekistanu in da verjame, da Putin “želi, da se to čim prej konča. Saj je trenutno stanje stvari precej problematično.”

Prav Turčija je po mnenju Sevimlisoya ključna za brzdanje Kremlja po Putinovem porazu.

“Rusija se bo morala sprijazniti z dejstvom, da ni več svetovna sila, ampak država, katere sistema nihče noče posnemati. Kar bomo videli zdaj je, da bo prevlada te regije odvisna od Turčije,” dodaja Sevimlisoy.

Sevimlisoy še pojasni, da bo to ključ do zahodnega vpliva v regiji in širše v srednji Aziji. “To je potrebno, ker se bosta Nato in Zahod znašla v položaju, ko bosta morala tekmovati s Pekingom.”

Alp Sevimlisoy originally featured as per: Portal 24

Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
Telegram